pojdite na stran
pojdite na podstran
pojdite na glavno podstran
Nahajate se tukaj: 

Gospodarske dejavnosti, vključene v čezalpski promet

type of commodities transported over the Alps 02
(c) BMVIT - kliknite za povečavo
  • Najpomembnejša vrsta blaga na cesti, skupina različnih proizvodov (stroji, transportna oprema, elektronski proizvodi, oblačila itd.), ponovno utrjuje svoj položaj, kar v primerjavi z eno tretjino v letu 1999 znaša 37 % skupne tonaže v letu 2004.
  • Naslednji dve najpomembnejši skupini na cesti predstavljata živila in živalska krma (16 %), s prav tako visoko stopnjo rasti, ki jima sledijo kmetijski proizvodi (14 %), razvrščeni na drugo mesto v letu 1999.
  • Med ostalimi tremi vrstami blaga, katerih deleži se za vsako vrsto približujejo 10 %, vlada v primerjavi kovinskih proizvodov na eni strani, s skoraj 50 % rastjo v petih letih, in kemičnih proizvodov ter gradbenih materialov na drugi strani, skoraj brez rasti, veliko nasprotje.
  • Struktura blaga pri kombiniranem prevozu s spremstvom je precej podobna cestni, vendar z manjšim razmerjem kmetijskih proizvodov in živil. Ta rezultat se zdi glede na posebne pogoje teh prevozov precej verjeten (hlajenje, potreben kratek čas prevoza). Medtem ko je zanemarljiv v Franciji, predstavlja na alpskih prehodih v Avstriji 4 % vsega, s tovornjaki prevoženega blaga ter omembe vrednih 12 % v Švici.
  • Količina železniškega tovora med leti 1999 in 2004 skoraj ni narasla, kar je posledica ravnovesja med rastjo na avstrijskih prehodih in upadanjem drugje, predvsem na francoskih prehodih.
  • Najpomembnejše skupine železniškega tovora ostajajo kmetijski proizvodi (21 % skupne tonaže), kljub temu, da je med leti 1999 in 2004 njihov delež upadel, takoj jim sledi skupina različnih proizvodov (20 % skupne tonaže, več kot 40 % na švicarskih prehodih).
  • Kovinski proizvodi so z drugega mesta v letu 1999 padli na tretje mesto v letu 2004, vseeno pa so ohranili prvo mesto na francoskih železniških tovornih prehodih.
  • Kombinirani prevoz brez spremstva kaže najvišjo stopnjo rasti vseh vrst prevoza v območju alpskega loka, in sicer 36 % v petih letih.
  • Ta globalna rast prikriva veliko nasprotje med izjemno rastjo kombiniranega prevoza čez švicarske prehode (+58 %) in pomembnim upadom čez francoske prehode (25 %).
  • Ker podatek o vrsti blaga, ki se prevaža v zabojnikih, ni na voljo, celotna slika glede na vrsto blaga ni popolna. Vendar pa se ob predvidevanju, da velik del blaga v zabojnikih prav tako sodi v skupino različnih proizvodov, utrdi relativen položaj te blagovne skupine.

prenosi:

Tabela: > Cestni in železniški promet na alpskih prehodih po vrsti blaga in državi alpskega prehoda

copyright by BMVIT
Bundesministerium für Verkehr, Bau und Stadtentwicklung (Nemčija) Ministère de l'Écologie, de l'Energie, du Développement durable et de l'Aménagement du territoire (Francia) Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti (Italija) Bundesminsiterium für Innovation, Verkehr und Technologie (Avstrija) Dipartimento federale dell'ambiente, dei trasporti, dell'energia e delle comunicazioni (Švica) Ministrstvo za promet (Slovenije) Directorate General Energy and Transport